Kje naj plačam cestnino v Sloveniji?
Za tiste, ki se podajajo na daljša potovanja z avtomobilom, ki zajemajo več držav, je natančno načrtovanje poti nujno. Medtem ko je splošno znano, da mora večina voznikov plačati cestnino v Sloveniji, podrobnosti o tem, katere ceste zahtevajo plačilo cestnine, ostajajo izmuzljive.
Slovenija, ki slovi po svoji privlačnosti kot počitniška destinacija in tranzitno središče, se ponaša z dobro razpredenim cestnim omrežjem, ki povezuje sosednje države in ključna urbana središča. Na splošno večina avtocest, ki prečkajo državo, zahteva plačilo cestnine. Glede na to, da te avtoceste služijo kot glavne poti za potnike, so turisti običajno zavezani cestnini. V to cestninsko shemo so zajete tudi nekatere hitre ceste. Številni vozniki pogosto spregledajo dejstvo, da so tudi vstopne rampe del omrežja cestninskih cest. Posledično v to kategorijo spadajo krožišča in kratki odseki cest, ki vodijo do avtocest s cestnino. Zato je nujno, da si vinjeto za Slovenijo zagotovite dovolj zgodaj, da zagotovite pripravljenost na katerikoli del potovanja.
Cestninske poti v Sloveniji zajemajo predvsem avtoceste in hitre ceste. Med njimi izstopa pet glavnih avtocest, ki jih je treba upoštevati pri načrtovanju potovalnih poti. Ključna avtocesta A1 je v ospredju in neizogibno vodi večino popotnikov po Sloveniji. Začne se na avstrijskem križišču Pyhrn Autobahn A9 v Šentilju v severovzhodni Sloveniji in obsežno prečka državo. Druga pomembna povezava je avtocesta A2, ki poteka ob avstrijski meji in služi tudi kot prehod na Hrvaško preko mejnega prehoda Bregana. Avtocesta A3, ki deluje kot povezava z Italijo, olajša potovanje med Slovenijo in njeno južno sosedo. Podobno se avtocesta A4 razširi na Hrvaško pri Maclju. Za popotnike, namenjene na Madžarsko, ponuja avtocesta A5 direktno pot. Naslednji seznam ponuja pregled vseh avtocest. Upoštevajte, da vozila, težja od 3,5 tone, potrebujejo škatlo DarsGo.
Predor Karavanke, ki premosti Slovenijo in Avstrijo, je cestni odsek, za katerega veljajo posebni predpisi. Čeprav za prečkanje predora ni obvezna vinjeta, se zaračunava cestnina na dveh avtocestah, ki vodita do njega iz slovenskega in avstrijskega ozemlja. Slovenska dostopna pot do predora poteka po avtocesti A2. Cestnine se razlikujejo glede na vrsto vozila, pa naj gre za motorno kolo, običajni osebni avtomobil ali nad 3,5 tone.
Ko ste dojeli nianse slovenske cestninske infrastrukture in pridobili vpogled v njeno mrežo avtocest in hitrih cest, je čas, da začrtate svojo pot. Z avtocestami, ki so vtkane v vsako pot, ne glede na vašo vstopno točko ali izbrani mejni prehod, boste neizogibno prečkali te vitalne arterije naroda. Za pomoč pri načrtovanju potovanja smo na spodnjem podrobnem zemljevidu natančno orisali vse cestninske ceste po Sloveniji.
Avtocesta A1 (slovensko: Avtocesta A1),znana tudi kot Slovenika, se razteza na 245,3 km (152,4 mi) in povezuje Šentilj (na avstrijski meji) in Koper/Capodistria (na obali Jadranskega morja). Služi kot pomembna povezava med več večjimi metropolitanskimi območji države, vključno z Mariborom, Celjem in Ljubljano, ki sega vse do Slovenskega primorja in pristaniškega mesta Koper.
Avtocesta A1 omogoča povezavo med Slovenijo in Avstrijo (edina avtocesta z mejnim prehodom proti Avstriji je avtocesta A2) in je že od samega začetka pomembna pot. Povezuje predvsem tri največja mesta v Sloveniji – Ljubljano, Maribor in Celje. Poleg tega ta urbana središča povezuje s slovensko obalo in izboljšuje tranzitne pogoje do koprskega pristanišča. Od leta 2013 je edina avtocesta, ki je povezana z vsemi drugimi avtocestami v Sloveniji.
Vozniki, ki razmišljajo o obvozu cestninskih poti, morajo upoštevati nekaj pomislekov. Prvič, ta strategija morda ne bo izvedljiva za tiste, ki želijo najhitrejšo pot do cilja. Ker izogibanje cestninskim cestam pomeni tudi izogibanje neposrednim hitrim cestam in avtocestam, je v večini primerov treba ubrati večji obvoz. Zato so poti skozi Slovenijo do Hrvaške brez vinjet primerne predvsem za popotnike, ki jih zanima raziskovanje slovenskih manjših mest, občasni postanek in morda uživanje v okoliški pokrajini.
Pri načrtovanju proge se morate zavedati, da niso vse brezplačne poti primerne za vsa vozila. Voznikom večjih avtodomov, vozil, ki vlečejo prikolice, ali vozil, težjih od 3,5 tone, priporočamo, da obiščejo katero od prodajnih mest in se držijo uradnih cest. »Zaledne ceste« so pogosto premalo razvite ali preozke za večja vozila. Spodaj bomo predstavili izbor brezplačnih poti, ki vodijo do priljubljenih počitniških destinacij.
Med potovanjem po A4 obstaja možnost raziskovanja bližnjih znamenitosti in naselij. Maribor že sam po sebi diši srednjeveški čar. V bližini je smučišče za ljubitelje smučanja.
Čeprav zahteva več časa, pot do Istre ponuja številne zanimivosti na poti, kot je Pulj. Da ne bi nehote zavili s poti ali končali na cesti s cestnino (in prejeli kazen 300 €), je priporočljiva uporaba navigacijskega sistema. Ena pot do Istre je preko E61 v Sloveniji. Sprva prečimo cesto proti mejnemu prehodu Krvavi Potok, ki leži med Italijo in Slovenijo. Nato nadaljujemo po cesti 409 do mejnega prehoda Sočerga. Nato boste prispeli v Buzet in nato v vas Lupoglav. Tu morate uporabiti hitro cesto, za katero veljajo hrvaški cestninski predpisi. Kljub temu ste zaradi obvoza zaobšli cestnine v Sloveniji.
Za potnike v Trstu v severovzhodni Italiji, ki iščejo brezplačno pot skozi Slovenijo do Kvarnerskega zaliva, je ključnega pomena izogibanje E751 ali hitri cesti 6, saj se cestnine uporabljajo na obeh poteh. Alternativa je E61. Če želite doseči znano obalno mesto Reka, se najprej odpravite proti Basovici. Nato boste prispeli na mejni prehod Kozina in nato na hrvaško mejo v Sapjane. Med celotnim potovanjem se držite E61, zadnji del pa zahteva uporabo avtoceste. Ta pot ponuja najkrajšo pot za obvoz cestnin v Sloveniji, čeprav verjetno obstajajo druge poti, ki vodijo do Kvarnerskega zaliva.
Počitniki, namenjeni v Dalmacijo, pogosto vključujejo postanek v živahnem Splitu, največjem urbanem središču južne Hrvaške. Obstaja alternativna pot, brez cestnin, ki predstavlja posebno potovalno izkušnjo. Ta pot, čeprav slikovita, zahteva več časa v primerjavi s klasično plačljivo potjo. Odhod iz Trsta, izbira brezplačnih cest preko Slovenije, pot podaljša za skoraj dve uri. Namesto da bi se držala znanega E71, E61 in D50 odkrivata alternativni prehod. Vendar pa je za navigacijo po tej smeri potrebna uporaba naprave GPS za ohranjanje točnosti smeri. Če bi ekspedicija presegla Split in zajela očarljivo destinacijo Dubrovnik, bo odisejada še daljša. Na poti do Dalmacije je nujno prečenje številnih občin, ponuja pa prehod skozi Slovenijo brez obvezne vinjete.